Informacije na: 

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kdaj si ga moramo urediti

Vaša ocena

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se pravilno imenuje PROSTOVOLJNO dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Poudarek je na besedi prostovoljno, saj nas nihče ne more prisiliti, da ga sklenemo. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje kdaj si ga moramo urediti

Kljub temu, da je zavarovanje prostovoljno, ga ima sklenjenega več kot 95% zavezancev, saj se večina državljanov RS zaveda, da so v primeru hujše nesreče ali nezgode stroški zdravstvenih storitev lahko enormni, poleg tega pa če zamudimo rok za sklenitev, nas lahko doleti čakalna doba in permanentno višja premija, če se v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vključimo naknadno (če zamudimo zakonsko predpisane roke).

Kdo vse si mora urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in kdaj si ga mora urediti  točno določa  zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Načeloma pa si morajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje na novo urediti študentje in dijaki:

  • ki izgubijo status študenta ali dijaka
  • ki se zaposlijo
  • ki odprejo svoj s.p. ali d.o.o.
  • ki diplomirajo-ministrstvo za zdravje v 2.dneh izve, da je oseba Janez Novak diplomirala in posledično ostala brez statusa študenta
  • ki dopolnijo 26 let

Poleg njih si morajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje urediti osebe:

  • ki so zaposlene pa si ne plačujejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
  • ki jim je Center za Socialno Delo kril stroške dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa jim le teh ne krije več
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je torej priporočljivo skleniti pravočasno, to je znotraj zakonsko predpisanega roka, ki znaša mesec dni. Če rok zamudimo, se moramo zavedati, da nas bosta doleteli 2 zakonsko določeni kazni, ki sta najlepše opisani v spodnjih primerih.
 
PRIMER 1: Ana Novak je študentka, ki je izgubila status študenta. Že pred poletjem je sklenila, da bo oktobra za pol leta odpotovala v London in se prepričala kako je živeti v velemestu farmacie-romania.com. Uredila si je tudi zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini. Pri vseh zadevah pa je pozabila na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pred novim letom se je vrnila domov in nerodno stopila pri hoji po stopnicah. Potrebna je bila operacija noge, cena zdravstvene storitve je bila 3184 eur. Ker Ana ni imela sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je morala iz lastnega žepa plačati 955 eur. Prvo kar je Ani padlo na pamet ob poškodbi je bilo, da si mora takoj urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Problem, ki se pri tem pojavi je to, da če zamudiš zakonsko določen rok , ki znaša mesec dni, je to, da lahko zavarovanje v takšnem primeru sklenemo zavarovanje le s tri mesečno čakalno dobo, kar pomeni, da nam zavarovanje prične veljati šele čez 3 mesece. Ana seveda ni mogla čakati tri mesece s poškodovano nogo, zato je znesek doplačila iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja plačala iz lastnega žepa.
 

PRIMER 2: Lojze Novak je upokojenec, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni nikoli plačeval. Pravi, da je bil vedno zdrav, da on zdravnika ne potrebuje oziroma, da ga do nedavnega ni potreboval. Nedavno se je Lojze soočil z zdravstvenimi težavami, pojavile so se bolečine v predelu srce. Pri vsakem obisku zdravnika je moral doplačevati oziroma plačevati za zdravstvene storitve. Na koncu mu je kardiolog povedal, da bo potrebna operacija srčnih zaklopk. Cena zdravstvene storitve znaša 24626 eur od tega bo Lojze  2463 eur plačal iz lastnega žepa. Lojze je brez denarja z nizko pokojnino in sploh ne ve kako bo plačal stroške operacije. Tu pa zgodbe še ni konec. Lojze bo po operaciji moral jemati zdravila vsak mesec, mesečni znesek zdravil bo znašal 150 eur. Večji del zneska krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Lojze je izračunal, da se mu že zaradi zdravil splača skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj sam takšnega zneska ne more plačevati. Ker pa Lojze 13 let ni plačeval dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo njegova premija 39% višja od osnovne premije.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva, da mora zavarovalnica zavarovancem za vsako polno leto (365dni), ko so bili zavezanci za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa le tega niso plačevali premijo zvišati za 3%. To seveda stori v primeru, če se zavarovanec, ki premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni plačeval izrazi željo, da bi se vključil v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma, da bi želel skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Privacy Settings saved!
Nastavitve zasebnosti

Tukaj lahko nastavite, kateri piškotki naj se naložijo na stran.

Piškotki, ki so nujni za pravilno delovanje spletne strani in niso povezani z beleženjem podatkov.

Za uporabo spletne trgovine je sprejetje piškotkov obvezno.
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Zavrni piškotke
Sprejmi piškotke