Cenik zdravstvenih storitev brez dodatnega zavarovanja se razlikuje od zdravstvene ustanove do zdravstvene ustanove. V Kopru je cena navadno drugačna kot v Murski Soboti.
Če verjamete ali ne, v Sloveniji nimamo enotnega sistema naročanja zdravstvenega materiala in zdravstvenih pripomočkov. Hkrati zakonodaja predvideva, da se materiala ne sme kupovati direktno od ponudnika, temveč nujno preko podjetja registriranega v Sloveniji.
Posledično to pomeni, da zdravstvene ustanove kupujejo iste zdravstvene pripomočke in zdravila po zelo različnih cenah, to pa pomeni, da so cene zdravstvenih storitev v državi zelo različne.
Pacient torej lahko dobi v Murski Soboti povsem drugačno ceno zdravstvene storitve kot v Kopru. Ceno seveda izve direktno pri zdravstveni ustanovi kjer ga oskrbijo.
Podamo lahko torej le podatek povprečne cene, ki jo zavarovanec dobi povrnjeno, če operacijo opravi v Sloveniji. Cena je pridobljena na podlagi povprečja vseh bolnic v Sloveniji.
OZZ – obvezno zdravstveno zavarovanje, DZZ – dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Primeri operacij:
| Zamenjava kolka | 4.377 eur OZZ + 1.226 eur DZZ | = 5.603 eur |
| Operacija zaklopk | 22.271 eur OZZ + 2475 eur DZZ | = 24.746 eur |
| Zamenjava kolenskega sklepa | 5.212 eur OZZ + 579 eur DZZ | = 5.791 eur |
| Posegi na ramenu | 1.506eur OZZ + 476 eur DZZ | = 1.982 eur |
| Učvrstitev hrbtenice | 9.203eur OZZ + 1.022 eur DZZ | = 10.225 eur |
Zavedati se moramo dejstva, da pri obisku osebnega zdravnika zaradi prehlada ali kakšne manjše zadeve ne bomo plačali visokega denarnega zneska, tudi če nimamo urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tukaj se lahko pogovarjamo o nekaj evrih. Hitro se pa situacija zaplete, če resneje zbolimo ali se poškodujemo.
Že pri obisku specialista bomo morali doplačevati, doplačevati bo potrebno dodatne preglede za postavitev diagnoze. Ko bo potrebna hospitalizacija, operacija, dolgotrajna rehabilitacija in zdravljenje v toplicah pa se vam bo zavrtelo. Vsaj tako pravijo bolniki brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko ugotovijo koliko bodo morali doplačati za zdravljenje.
PRIMER: Pavle Novak je bil dolga leta zdrav, rekreativni športnik, ki že 20 let ni bil pri zdravniku. Menil je, da se njemu ne more nič zgoditi, zato dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne potrebuje in ga vsa leta seveda tudi ni plačeval.
Pavle je navdušen smučar in hribolazec. Pri enem od vzponov pa je pri sestopu z vrha napačno stopil na poledenelo ploskev in omahnil nekaj deset metrov globoko. Potrebno je bilo posredovanje gorske službe, da so ga sploh pripeljali do bolnice, nato so sledile operacije rok, nog, stegnenice, zamenjava kolka, dolgoročno ležanje v bolnici in dolgotrajna rehabilitacija.
Pavle pravi, da je bila že sama poškodba dovolj in, da je bil občutek, ko je dobil RAČUN za stroške zdravljenja NEPOZABEN. Pravi, da teh občutkov ne privošči nikomur. Občutke je opisal nekako takole: bil sem že čisto na tleh. Občutek pa sem imel, kot da to ni zadosti, “da me mora še nekdo s kladivom po glavi”.
Glavni problem, ki se pojavlja pri Pavletu Novaku in podobnih zgodbah je, da se v takšni situaciji vsi brez izjeme takoj spomnijo: “jaz pa sedaj nujno potrebujem dopolnilno zdravstveno zavarovanje”.
Problem, ki se pojavi je, da v takšnih primerih, ko oseba več kot mesec dni ne plačuje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni mogoč takojšnji začetek zavarovanja. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč predvideva trimesečno čakalno dobo za osebe brez dopolnilnega zavarovanja.
Ali Pavle Novak lahko čaka 3 mesece, da ga zdravniki operirajo? Ne more. Bistvo zavarovanja je torej v tem, da nas ščiti pred dogodki, ki lahko nastanejo in imajo za posledico visoke denarne stroške.
Eno pogostih vprašanj na tem mestu je tudi ali lahko sklenem dopolnilno zdravstveno zavarovanje za nazaj? Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva, da mora zavarovalnica (katerakoli oziroma vse) preden novega zavarovanca sprejme v zavarovanje preveriti ali mora le temu upoštevati čakalno dobo.
Najhitrejši možni začetek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je jutri, če zavarovanje sklenemo danes. Seveda pa to velja le v primeru, če smo zavarovanje sklenili pravočasno oziroma v zakonskem roku 1 mesec od dneva, ko smo postali zavezanci za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavezanci za plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja postanemo, ko se redno zaposlimo, ko študent izgubi status študenta, ko tujec pride v Slovenijo in se zaposli. V vseh teh primerih imajo osebe natanko en mesec časa, da si uredijo prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Potrebno je vedeti, da so deleži, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri različnih zdravstvenih storitvah zelo različni. Tako so porod in vse za ohranitev življenja nujne zdravstvene storitve 100% krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
To pomeni, da za takšne zdravstvene storitve morate imeti sklenjeno le obvezno zdravstveno zavarovanje. Povsem nasprotno je v zobozdravstvu, kjer 90% zobozdravstvenih storitev krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa še pri tem je cel kup omejitev.